Input:

Boniteta

18.2.2025, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 59 minut

4.1.11 Boniteta

Kristinka Vuković, Sonja Kermat, Urška Juršev, Boštjan J. Turk

Bonitete so določene ugodnosti zaposlenim, ki se ovrednotijo. Njihova obravnava se razlikuje glede na različne davke. Več o tem v DAVČNEM VIDIKU, poslovni dogodki pa so prikazani v PRIMERIH KNJIŽENJ.

Novosti vezane na DAVČNI VIDIK, ki izvirajo iz Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2Z), je v skladu s spremembami zakonov vnesel Boštjan J. Turk. Najdete jih pod DAVČNIVIDIK in so označene z grafičnim znakom za opozorilo (!).

PRAVNI VIDIK

Boniteta je vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo.

RAČUNOVODSKI VIDIK

Stroški dela

Slovenski računovodski standard 13 – stroški dela in stroški povračil med stroške dela med drugim šteje tudi dajatve v naravi, darila in nagrade zaposlencem ter zanje plačane ali njim povrnjene zneske, ki niso v neposredni zvezi s poslovanjem, ter dajatve, ki se dodatno obračunavajo od teh postavk in ki bremenijo izplačevalca.

Knjiženje bonitet

Bonitete knjižimo na konto 473 – Regres za letni dopust, bonitete, povračila in drugi prejemki zaposlencev. Kadar pa gre za delno rabo poslovnih sredstev za zasebne namene, kot na primer pri uporabi osebnega vozila za zasebne namene, se stroški vozila knjižijo po vrstah stroškov na konte razreda 4 (na primer amortizacija na 432, stroški vzdrževanja na 412, stroški zavarovanja na 415, stroški goriva na 402 in podobno) in se znesek bonitete ne knjiži na konto 473.

DAVČNI VIDIK

Dohodek iz zaposlitve

Dohodek iz zaposlitve v skladu s 36. čl. ZDOH-2 (Zakon o dohodnini) vključuje vsako izplačilo in boniteto, ki sta povezana z zaposlitvijo. Dohodek iz zaposlitve je dohodek iz delovnega razmerja in dohodek iz drugega pogodbenega razmerja ali razmerja na drugi podlagi (tudi na podlagi poslovodne pogodbe, podjemne pogodbe, avtorske pogodbe in podobno).

Dohodek iz delovnega razmerja pa med drugim vključuje tudi boniteto, ki jo delodajalec zagotovi v korist delojemalca ali njegovega družinskega člana.

Družinski član

Za družinskega člana se šteje:

- zakonec zavezanca,

- prednik ali potomec zavezanca ali njegovega zakonca,

- zakonec prednika ali potomca zavezanca ali njegovega zakonca,

- bratje in sestre oz. polbratje in polsestre,

- posvojenci in posvojitelji ter

- drugo v skladu s 16. členom ZDoh-2.

Obdavčitev bonitet

Bonitete so praviloma obdavčene z dohodnino, podjetje pa mora biti pozorno tudi na to, ali je strošek zagotavljanja bonitete davčno priznan v skladu z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb. V določenih primerih pa se od bonitete obračunajo tudi prispevki za socialno varnost.

Bonitete z vidika Zakona o dohodnini (ZDoh-2)

Vrste bonitet

V skladu z 39. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2) boniteta vključuje zlasti:

1. uporabo osebnega vozila za privatne namene,

2. nastanitev,

3. posojilo brez obresti ali z obrestno mero, ki je nižja od tržne,

4. popust pri prodaji blaga in storitev,

5. izobraževanje delojemalca ali njegovega družinskega člana,

6. zavarovalne premije in podobna plačila,

7. darila, ki jih zagotovi delodajalec na podlagi ali zaradi zaposlitve nekdanjemu, sedanjemu ali bodočemu delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu,

8. pravico delojemalcev do nakupa delnic.

Vprašanje: Ali obstajajo kakšne ugodnosti, ki jih podjetje lahko zagotovi svojim zaposlenim, vendar se z vidika Zakona o dohodnini ne štejejo za boniteto?

Za boniteto se ne štejejo:

1. ugodnosti manjših vrednosti, ki jih delodajalec zagotavlja vsem delojemalcem pod enakimi pogoji, kot je zlasti regresirana prehrana med delom, uporaba prostorov za oddih in rekreacijo, pogostitve ob praznovanjih in v drugih podobnih primerih zagotavljanja običajnih ugodnosti,

2. plačila delodajalca za dopolnilno izobraževanje in usposabljanje delojemalcev, ki je v zvezi s poslovanjem delodajalca, vključno z izobraževanjem in usposabljanjem v okviru izvajanja promocije zdravja na delovnem mestu v skladu z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu (če delodajalec delojemalcu plača, da doseže določeno izobrazbo, zaposleni pa ne izpolni ob tem dogovorjenih obveznosti, je to boniteta),

3. plačila delodajalca za zdravstvene preglede delojemalcev, ki jih je delodajalec dolžan zagotoviti na podlagi zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu in bi opustitev zdravstvenega pregleda oziroma plačila pomenila kršitev zakona in s tem kazensko odgovornost delodajalca,

4. plačila delodajalca za cepljenje delojemalcev, pod pogojem, da iz izjave o varnosti z oceno tveganja delovnega mesta delojemalca skladno s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, sledi, da je treba takemu delojemalcu zagotoviti cepljenje,

5. plačila delodajalca za zavarovanje delojemalcev za nesreče pri delu, ki ga je delodajalec dolžan zagotoviti na podlagi zakona in bi opustitev zavarovanja oziroma plačila pomenila kršitev zakona (če izhaja obveznost do nezgodnega zavarovanja samo iz kolektivne pogodbe in ne iz zakona, potem je to boniteta),

6. uporaba parkirnega prostora, ki ga delodajalec zagotovi delojemalcu (razen, če je parkirno mesto, ki ga delodajalec zagotovi delojemalcu, blizu kraja prebivanja. Potem je to boniteta, kot izhaja iz dokumenta Bonitete na spletni strani FURS-a.),

7. uporaba računalniške in telekomunikacijske opreme, ki jo delodajalec zagotovi delojemalcu (skladno s pojasnilom DURS, št. 4210-95/2007, z dne 02.04.2007, to določilo ni omejeno le na zagotovitev računalnika ali telefonskega aparata, ampak se ne šteje za boniteto tudi, če delojemalec uporablja svoj računalnik ali telefonski aparat, delodajalec pa mu plačuje storitve mobilne telefonije ali dostop do internetnih storitev. Navedeno je pomembno tudi zaradi ugotavljanja davčno (ne)priznanih odhodkov.

8. zagotavljanje električne energije delojemalcu za polnjenje osebnih vozil delojemalca na nekomercialnih polnilnih postajah delodajalca*,

9. kolo ali kolo-rikša, kot sta opredeljena po zakonu, ki ureja pravila cestnega prometa, ki ga delodajalec zagotovi delojemalcu, vendar na posameznega delojemalca največ eno kolo** ali kolo-rikša*** v petih letih, če nabavna vrednost, vključno z davkom na dodano vrednost, ne presega 2.000 evrov

* Če zaposleni polni svoje osebno vozilo z električno energijo na delodajalčevih nekomercialnih polnilnih postajah, od leta 2025 to ni več obdavčena boniteta.

**Kolo je enosledno ali dvosledno vozilo, ki ga voznik poganja z lastno močjo, ali kolo s pomožnim motorjem, ki je enosledno ali dvosledno vozilo s pedali, opremljeno s pomožnim električnim motorjem z največjo trajno nazivno močjo 0,25kW, katerega moč se progresivno zmanjšuje in končno prekine, ko vozilo doseže hitrost 25km/h ali prej, če kolesar preneha poganjati. To pomeni, da lahko delodajalec delojemalcu zagotovi navadno ali električno kolo, pri čemer pa mora električno kolo izpolnjevati tehnične karakteristike, da se šteje za kolo.

***Kolo-rikša je trisledno vozilo, ki ga poganja voznik z lastno močjo ali s pomočjo pomožnega motorja, s katerim lahko doseže največjo hitrost 25 km/h, in ki glede na konstrukcijske lastnosti proizvajalca, lahko prevaža eno ali več oseb.

Mejni znesek

Bonitete, ki jih delodajalec delojemalcu ne zagotavlja redno ali pogosto, se ne vključujejo v davčno osnovo delojemalca, če vrednost vseh bonitet v mesecu ne presega 13 evrov (velja do 31. 12. 2016) oziroma 15 evrov (velja od 1. 1. 2017). Ta določba velja le za bonitete iz delovnega razmerja.

Darila otrokom

Če delodajalec podari otroku delojemalca darilo v mesecu decembru, se vrednost darila ne všteva v davčno osnovo delojemalca, če njegova vrednost ne presega 42 evrov. Navedeno velja za darilo otroku do starosti 15 let.

Vrednotenje bonitet

Znesek bonitete se praviloma določa na podlagi primerljive tržne cene. Če primerljive tržne cene ni mogoče določiti, se znesek bonitete določi na podlagi stroška, ki je nastal pri delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem bonitete, če Zakon o dohodnini ne določa drugače. Tako ugotovljena boniteta se praviloma lahko zmanjša za plačila, ki jih delojemalec plača delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem določene bonitete.

Davčna osnova

Osnova za plačilo dohodnine od dohodka, prejetega v naravi, je lahko vrednost bonitete ali pa vrednost bonitete, povečana s koeficientom davčnega odtegljaja (kadar prejemnik bonitete v naravi pri izplačevalcu nima dohodka v naravi drugega dohodka v denarju, od katerega bi se lahko odštel davčni odtegljaj za boniteto v naravi).

Kako so obdavčene bonitete?

Bonitete, ki izhajajo iz delovnega razmerja, se davčno obravnavajo enako kot dohodki iz delovnega razmerja. Bonitete, ki pa izhajajo iz drugega pogodbenega razmerja (na primer iz podjemne pogodbe, avtorske pogodbe in podobno), pa se davčno obravnavajo enako kot dohodki iz drugega pogodbenega razmerja.

Davčni odtegljaj

Izračun davčnega odtegljaja je odvisen od tega, na kakšni podlagi je prejemnik pridobil ugodnost (boniteto) – ali na podlagi zaposlitve, ali pa na podlagi drugega pogodbenega razmerja. V primeru zaposlitve je nadalje pomembno ali je boniteta prejeta pri delodajalcu, pri katerem zavezanec za dohodnino prejema pretežni del dohodka iz zaposlitve ali ne.

1. Če zavezanec pri delodajalcu prejema pretežni del dohodka iz zaposlitve, se davčni odtegljaj od bonitete obračuna po dohodninski lestvici;

2. Če delodajalec ni glavni delodajalec zaposlenega, se akontacija dohodnine od bonitete izračuna po stopnji 25 % od davčne osnove, brez upoštevanja olajšav.

Če je boniteta prejeta v zvezi z drugim pogodbenim razmerjem, je davčni odtegljaj vedno 25 %.

Pravilo brutenja

V skladu z 9. odst. 16. člena ZDoh-2 se dohodek, prejet v naravi, poveča s koeficientom davčnega odtegljaja, če pri izplačevalcu dohodka v naravi ni drugega dohodka zavezanca, prejetega v denarju ali ta ni zadosten, da bi se od tega dohodka lahko odtegnil in plačal davčni odtegljaj od dohodka v naravi.

Če prejemnik bonitete v naravi prejema na primer hkrati tudi plačo ali drug dohodek iz zaposlitve v denarju, se mu boniteta upošteva pri obračunu plače oziroma drugega dohodka iz zaposlitve in se obračunajo ustrezni davki in prispevki. Osnova je vrednost bonitete, ki ni povečana za davčni odtegljaj. Če pa prejemnik bonitete v naravi ne prejema dohodkov v denarju, se mora vrednost bonitete povečati za davčni odtegljaj.

- Bonitete z vidika Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)

Kdaj je boniteta davčno priznan odhodek?

V skladu s 29. čl. ZDDPO-2 se za ugotavljanje dobička priznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni s tem zakonom. Odhodki, ki niso potrebni za pridobitev prihodkov, so odhodki, za katere glede na dejstva in okoliščine izhaja, da:

1. niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti,

2. imajo značaj privatnosti,

3. niso skladni z običajno poslovno prakso.

Davčno priznane bonitete

Davčno nepriznani odhodki, kot jih določa 30. čl. ZDDPO-2 so med drugim stroški, ki se nanašajo na privatno življenje, primeroma za zabavo, oddih, šport in rekreacijo, vključno s pripadajočim davkom na dodano vrednost, razen stroškov za zagotavljanje bonitet in drugih izplačil v zvezi z zaposlitvijo, če so obdavčena po zakonu, ki ureja dohodnino. Bonitete so torej davčno priznani odhodki, če so obdavčene z dohodnino, to pa so tiste, ki smo jih predhodno že našteli (na primer: uporaba osebnega vozila za privatne namene, nastanitev, popust pri prodaji blaga in storitev, zavarovalne premije, itd.). Pa tudi takšne, pri katerih je davčna stopnja enaka 0 (na primer darila otrokom).

Darila otrokom

Darila otrokom spadajo med bonitete, vendar pa se vrednost darila ne všteva v davčno osnovo delojemalca, če delodajalec podari otroku delojemalca (do starosti 15 let) darilo v mesecu decembru in če njegova vrednost ne presega 42 eurov. Kot izhaja tudi iz pojasnila DURS, št. 4200-154/2007, z dne 20. 12. 2007, se šteje, da gre za boniteto, ki sicer ni obdavčena (davčna stopnja je enaka 0), vendar ker je s tem zadoščeno pogoju, da so dohodki obdavčeni po zakonu, ki ureja dohodnino (čeprav po stopnji 0 %), so stroški tovrstnih daril v celoti davčno priznan odhodek.

Davčno nepriznane bonitete

Med davčno nepriznane bonitete sodijo določene ugodnosti, ki se v skladu s tretjim odstavkom 39. čl. ZDOH-2 ne štejejo za boniteto in hkrati v skladu z 29. čl. ZDDPO-2 predstavljajo odhodke, ki niso potrebni za pridobitev prihodkov in za katere glede

.

Splošni pogoji uporabe produktov

Politika zasebnosti

  1. Uvodne določbe

Splošni pogoji poslovanja družbe Verlag Dashöfer, založba, d.o.o. opredeljujejo pogoje uporabe produktov založbe Verlag Dashöfer in veljajo za vse vrste uporabnikov: neregistrirane anonimne uporabnike, brezplačno registrirane uporabnike in za naročniške uporabnike.

Splošni pogoji poslovanja so sestavni del vsakega naročila oz. pogodbe na produkte založbe Verlag Dashöfer.

Vse navedene določbe Splošnih pogojev poslovanja so splošni pogoji v smislu 120. člena Obligacijskega zakonika (Ur.l. RS, št. 83-/2001 do 64/2016), ki dopolnjujejo naročilo oz. pogodbo in so zavezujoči kot pogodbena določila.

Družba Verlag Dashöfer, založba, d.o.o. si pridržuje pravico do spremembe Splošnih pogojev poslovanja. Le-ti bodo v ažurni obliki objavljeni na spletnih straneh založbe Verlag Dashöfer.

  1. Obrazložitev osnovnih pojmov
    • založba– družba Verlag Dashöfer, založba, d.o.o., s sedežem: Dunajska 21, 1000 Ljubljana, vpisana pri Okrožnem sodišču v Ljubljani št. Vl. 1/38173/00, ki ponuja in zagotavlja produkt;
    • naročnik– fizična ali pravna oseba, ki naroči produkt;
    • fizična oseba– oseba, ki pri naročanju ne naroča produkta v sklopu svoje poslovne dejavnosti, zaposlitev ali poklica;
    • pravna oseba– v to kategorijo sodi vsaka družbena tvorba, ki ji je pravni red priznal pravno sposobnost, prav tako tudi osebe, zapisane v poslovnem registru kot samostojni podjetniki ter druge fizične osebe, ki opravljajo dejavnost;
    • produkt –vsak produkt, ki spada v založniški portfelj in ga založba izdaja v tiskani ali on-line obliki, v obliki storitev ali kakšnem drugem mediju. Kot produkt se šteje: tiskani priročnik, on-line portal, on-line priročnik, on-line vestnik, on-line tečaj, vestnik, brošura, e-gradivo, on-line seminar, on-line video, videoseminar ali produkt na USB ključku;
    • anonimni neregistrirani uporabnik– vsak obiskovalec on-line produktov, ki ne opravi brezplačne registracije;
    • brezplačno registrirani uporabnik– brezplačno registriran uporabnik postane vsak anonimen neregistriran uporabnik portalov, ki opravi postopek registracije;
    • naročniški uporabnik– ima dostop do vseh vsebin izbranih on-line produktov, ki so namenjeni samo naročniškim uporabnikom, v okviru naročniške pogodbe;
    • uporabnik– anonimni neregistrirani uporabnik, brezplačno registrirani ali naročniški uporabnik;
    • pogodbeni strani– založba in naročnik;
    • ponudba produkta– s strani založbe pomeni predlog naročila, v naslednjem koraku pa sklenitev prodajne pogodbe z založbo;
    • naročilnica/prijavnica– izraz volje kupca k nakupu izbranega produkta;
    • izvedba naročila– poslano naročilo založbi preko on-line obrazca;
    • prodajna pogodba– za sklenitev prodajne pogodbe se šteje potrditev naročila s strani založbe;
    • nakup na obroke– nakup produkta s postopnim plačilom po vnaprejšnjem pisnem dogovoru z založbo;
    • strošek manipulacije in dostave– zajema stroške poštnine, obdelave naročila ter postopka kreiranja in pošiljanja uporabniških podatkov za on-line dostop do produkta.
  1. Vsebina storitev

Storitve družbe Verlag Dashöfer ponujajo produkte s področja davkov in računovodstva, kadrovanja in kadrovskega managementa, financ, vodenja in poslovanja, izobraževanja in seminarjev, in sicer v tiskani in/ali on line obliki.

Družba Verlag Dashöfer, založba, d.o.o. uporabnike on-line storitev opozarja, da so informacije in podatki na spletnih straneh splošnega informativnega značaja in se kot take ne nanašajo na konkretne okoliščine kakršnekoli fizične ali pravne osebe. V primeru, da uporabnik potrebuje konkretna navodila, mnenje ali nasvet, družba Verlag Dashöfer, založba, d.o.o. omogoča, da se uporabnik posvetuje z ustrezno usposobljenim strokovnjakom.

  1. Pravice in obveznosti založbe

 

 

  1. Pravice in obveznosti naročnika
  1. Posebne določbe k pravicam in dolžnostim naročnika – fizične osebe
  1. Določbe k posameznim produktom
  1. Odgovornost

Vse storitve založbe so na voljo brez kakršnih koli izrecnih ali implicitnih jamstev, zlasti brez implicitnih jamstev o primernosti uporabe za določen namen. Ne jamčimo, da bodo produkti in tudi spletno mesto 100 % časa na voljo za izpolnjevanje potreb naročnika. Prizadevali si bomo, da vam storitve in produkte zagotovimo v najkrajšem možnem času, vendar ne zagotavljamo, da dostop ne bo prekinjen ali da ne bo prišlo do zamud, napak ali opustitev.

V primeru težav v delovanju spletnega mesta ali siceršnjih produktov založbe, si bo slednja po svojih najboljših močeh prizadevala za čim hitrejšo odpravo teh pomanjkljivosti. založba ne odgovarja za morebitno škodo, ki bi naročniku lahko nastala zaradi začasnega nedelovanja ali okrnjenega delovanja spletne strani oz. produktov založbe.

  1. Politika zasebnosti – varstvo osebnih podatkov

Osebni podatek je katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, kot na primer: ime in priimek, domači naslov, lokacija (telefon lahko oddaja lokacijo), spletni identifikator (IP naslov), elektronski naslov, telefonska številka ipd.

Obdelava osebnih podatkov pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana.

Dolžnost varovanja osebnih podatkov v skladu s temi Splošnimi pogoji, z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov ter Uredbo o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (Uredba (EU) 2016/679) zavezuje vse zaposlene v založbi, vključno tiste, ki opravljajo delo na drugih pravnih podlagah kot po pogodbi o zaposlitvi, tudi po prenehanju zaposlitve, opravljanja del ali nalog ali izvajanja storitev operaterja in je opredeljena v Politiki upravljanja osebnih podatkov po Uredbi (EU) 2016/679.

Založba zbira in vodi v zbirki osebnih podatkov naslednje vrste osebnih podatkov naročnika:

S soglasjem naročnika (e-obrazec/tiskani obrazec) lahko založba za interne potrebe analiziranja podatkov glede ponudbe storitev zbira tudi druge podatke o naročniku.

Podatki se obdelujejo za namene opisane v naših Splošnih pogojih poslovanja objavljenih na spletnih straneh založbe:

Naročniki lahko svoje naročilo dopolnijo, popravijo ali stornirajo preko e-naslova info@dashofer.si ali to sporočijo na Oddelek kupcev na tel.: 01/4345 590.

On-line storitve družbe Verlag Dashöfer uporabljajo piškotke, ki se naložijo na uporabnikov računalnik v skladu z Zakonom o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2).

Posameznik ima pravico do dostopa do podatkov, popravka ali izbrisa osebnih podatkov, pravico do omejitve obdelave, pravico do ugovora obdelavi in pravico do prenosljivosti osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj, v skladu z določbami, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Posameznik lahko uveljavlja svoje pravice z zahtevo na elektronski naslov info@dashofer.si, pisno po pošti na sedež upravljalca Verlag Dashöfer, založba, d.o.o., na naslov Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana ali po telefonu na telefonsko številko: 01 4345 590.

V zvezi z obdelavo osebnih podatkov ima posameznik tudi pravico do vložitve pritožbe pri nadzornem organu, če meni, da obdelava osebnih podatkov v zvezi z njim krši določila na področju varstva osebnih podatkov.

Več o politiki zasebnosti si lahko preberete TUKAJ.

  1. Prenehanje naročniškega razmerja

Naročnik ima pravico do prenehanja naročniškega razmerja.

Prenehanje naročniškega razmerja je možno samo v pisni obliki (po pošti ali preko elektronske pošte), minimalno 6 koledarskih tednov pred zaključkom tekočega naročniškega razmerja. Koledarski teden pomeni 7 dni.

V primeru, da naročnik odstopa od naročniškega razmerja ne sporoči v skladu s Splošnimi pogoji poslovanja, se naročniku avtomatsko podaljša naročniško obdobje za enako obdobje kot je bilo sklenjeno zadnje naročniško razmerje.

Vsekakor je možno ob zahtevku naročnika ali uporabnika preprečiti uporabo njihovih podatkov s strani založbe, in sicer:

  1. Tehnična in vsebinska podpora

Založba zagotavlja naročnikom brezplačno tehnično in vsebinsko podporo uporabe storitev in produktov založbe v delovnem času od ponedeljka do petka med 8.00 in 16.00 uro prek pošte, elektronske pošte in telefona.

Naročnik lahko družbi Verlag Dashöfer, založba, d.o.o. v pisni obliki pošlje zahtevo, v kateri na kratko opiše problem oziroma vprašanje in svoje podatke, kamor mu bo družba najkasneje v dveh delovnih dneh posredovala odgovor.

  1. Končne določbe

Naročnik s poslano naročilnico potrjuje, da se je temi Splošnimi pogoji poslovanja seznanil, jih v celoti razumel in se z njimi strinja.

Za odnose, ki jih ti Splošni pogoji poslovanja ne urejajo, se smiselno uporabljajo določbe splošno zavezujočih predpisov.

Založba si pridružuje pravico do sprememb Splošnih pogojev poslovanja. Dolžnost obveščanja naročnika izpolni z objavo spremenjenih splošnih pogojev na ustreznem mestu na spletni strani založbe ter njenih produktov.

Morebitne spore bosta stranki reševali sporazumno, v nasprotnem primeru je pristojno stvarno sodišče, ki velja za sedež izvajalca.

Ljubljana, 15. 6. 2023

.

Spoštovani,

v skladu z zahtevami Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov (GDPR), ki jih moramo upoštevati, vas prosimo, da najdete trenutek in preberete pomembne informacije v zvezi s pravili zaščite osebnih podatkov v Verlag Dashöfer, založba, d.o.o., Dunajska 21, 1000 Ljubljana.

Vsebina naših produktov bo ostala nespremenjena, želimo pa vas seznaniti z novimi pravili v zvezi z varstvom osebnih podatkov.

Ko boste pripravljeni, kliknite gumb »Strinjam se« in preusmerjeni boste nazaj na stran.

Izjava varstva osebnih podatkov po 13. členu Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov (GDPR)

Založba zbira in obdeluje naslednje vrste osebnih podatkov naročnika:

Za kaj se uporabljajo podatki?

Podatki se obdelujejo za namene:

Vsekakor je možno ob vašem zahtevku tudi preprečiti uporabo vaših podatkov s strani našega podjetja, in sicer:

Strinjam se z obdelavo svojih osebnih podatkov s strani podjetja Verlag Dashöfer, založba, d.o.o., na Dunajski c. 21, 1000 Ljubljana, matična št.: 1846639, davčna številka: SI49971999, z namenom posredovanja informacij v zvezi s produkti in dogodki podjetja in tržnih raziskav. Soglasje se lahko kadarkoli prekliče, tako da se pošlje zahtevek na e-poštni naslov info@dashofer.si ali pisno zahtevo na naslov založbe. Osebni podatki se ne prenašajo ali posredujejo v tretjo državo ali mednarodno organizacijo. Za več informacij, prosimo kliknite na »Splošni pogoji poslovanja«.


 Potrebujete pomoč?
Imate težavo z uporabo portala? Pišite nam.
Vaše sporočilo je bilo uspešno poslano.
Input: