Vprašanja glede osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev

2.9 Vprašanja glede osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev

Avtorji založbe

Zakon o gospodarskih družbah v 64. členu ureja kapitalske rezerve in sicer so kapitalske rezerve (obveznosti do virov sredstev) med katerimi se izkažejo :

• - zneski, ki jih družba pridobi pri izdaji zamenljivih obveznic ali obveznic z delniško nakupno opcijo nad nominalnim zneskom obveznica,
• - zneski, ki jih dodatno vplačajo družbeniki za pridobitev dodatnih pravic iz deležev,
• - zneski drugih vplačil družbenikov na podlagi statuta ( na primer naknadna vplačila družbenikov),
• - zneski na podlagi poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala ali zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom deležev,
• - zneski na podlagi odprave splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala in zneski, preneseni iz revalorizacijske rezerve,
• - zneski prihodkov iz prenehanja ali zmanjšanja obveznosti na podlagi sklenjene prisilne poravnave, ki ki presegajo znesek prenesene izgube.

Rezerve iz dobička (obveznosti do virov sredstev) se lahko oblikujejo samo iz zneskov čistega dobička poslovnega leta in prenesenega dobička. Rezerve iz dobička se tako delijo na:

• - zakonske rezerve,
• - rezerve za lastne deleže,
• - lastni deleži (kot odbitna postavka)
• - statutarne rezerve in
• - druge rezerve.

Družba mora oblikovati zakonske rezerve, rezerve za lastne deleže v primeru pridobitve lastnega deleža družbe in statutarne rezerve, če tako določa statut družbe.

Druge rezerve iz dobička se lahko uporabijo za katerikoli namen, razen v primeru iz petega odstavka 64. člena ZGD-1 ali če statut družbe določa drugače.

Če torej družba razpolaga s čistim dobičkom, ter je pred tem pokrivala morebitno izgubo in oblikovala ustrezno višino zakonskih rezerv in preostanka dobička ni namenila za izplačila lahko preostanek čistega dobička tekočega poslovnega leta in nerazporejeni dobiček preteklih let pusti nerazporejen (na kontu 930 – nerazporejeni dobiček preteklih let) in ga na ta način nameni za investiranje v družbi ali pa ga s sklepom družbenikov razporedi med druge rezerve (knjižba ustreznega deleže čistega dobička preteklih let na konto 923 – Druge rezerve iz dobička.

Sonja Kermat

Skladno S SRS 1.6. (2024) se opredmeteno osnovno sredstvo v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna, če:

• - ga organizacija obvladuje in ji omogoča doseganje gospodarskih koristi, povezanih z njim:
• - je mogoče njegovo nabavno vrednost zanesljivo izmeriti.

Stroški, ki nastajajo v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvo po začetni pripoznavi sredstva, zvišujejo njegovo nabavno vrednost, če so izpolnjeni pogoji iz RSR-ja 1.6., razen primerov iz SRS-ja 1.15., ki določa, da so popravila ali vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev namenjena obnavljanju prihodnjih gospodarskih koristi, ki se pričakujejo na podlagi prvotno ocenjene stopnje učinkovitosti sredstev. Navadno se pripoznajo kot stroški oziroma poslovni odhodki.

Glede na to, da bo vaša nepremičnina z navedenimi posegi pridobila uporabno dovoljenje in s tem tudi višjo vrednost, je treba navedena vlaganja izkazati kot povečanje vrednosti nepremičnine.

Sonja Kermat

1. Brezplačni najem nepremičnine od fizične osebe, s katerim bi opravljali (registrirano) dejavnost in s tem pridobivali korist za podjetje lahko knjižite med sredstvi podjetja na konto 021 oz. 023 – zgradba in 020 oz. 022– zemljišče, da katerem stoji ( vse debet) in 967 (kredit) – donacija, če gre za brezpogojno podaritev nepremičnine podjetju. Opredmeteno osnovno sredstvo, pridobljeno z donacijo, se ob pridobitvi izkazuje po nabavni vrednosti. Če ni znana, pa po pošteni vrednosti, zvišani za izdatke, ki jih je mogoče pripisati neposredno pripravljanju sredstva za nameravano uporabo. Pošteno vrednost bi najbolje ocenil cenilec za nepremičnine, čeprav zadnja ocena GURS trenutno ne odstopa bistveno od tržne. Časovne razmejitve potem porabljate 967(debet) skladno s stroški amortizacije tako, da jih prenašate na prihodke 784 (kredit).

V kolikor bi po končanem najemu podjetje moralo (ali želelo) vrniti nepremičnino prvotnemu lastniku, bi šlo za darilo s strani podjetja ( davčno nepriznan odhodek in tudi ni olajšava po Zakonu o davku od dohodka pravnih oseb) povezani osebi v višini takratne tržne vrednosti nepremičnine, fizična oseba pa bi morala od takšnega darila tudi plačati davek na darila – kar je vse skupaj davčno zelo obremenilno.

2. Če spada vaše podjetje med mikro oziroma majhne družbe po merilih Zakona o gospodarskih družbah, pa najete nepremičnine ni treba vnašati med sredstva, ampak mesečno pripoznate zgolj zaračunano najemnino fizičnim osebam kot vaš (podarjen) prihodek (konto 784). Tako ni problema pri morebitnem prenehanju (brezplačnega) najema.

V obeh navedenih primerih se…