Storitve izobraževanja so vse oblike organiziranega posredovanja znanja, veščin ali usposobljenosti udeležencem z namenom pridobivanja, poglabljanja ali nadgrajevanje strokovnih, poslovnih ali osebnih kompetenc. Sem sodijo tako formalne kot neformalne oblike izobraževanja, vključno z delavnicami, seminarji, tečaji, predavanji, usposabljanji, svetovanji ter e-izobraževanji. Lahko potekajo v fizični ali digitalni obliki in jih izvajajo usposobljeni izvajalci (npr. predavatelji, trenerji, mentorji), v okviru notranjih virov organizacije ali zunanji izvajalci. Uporabnik storitve običajno prejme javno veljavno listino o pridobitvi določene stopnje izobrazbe ali pa samo potrdilo, da je opravil izobraževanje oziroma usposabljanje iz določenega področja (tuji jeziki, različni tematski seminarji...).
Storitve izobraževanja se lahko izvajajo tudi v okviru promocije zdravja na delu. Promocija zdravja na delovnem mestu je pomemben del skrbi delodajalca za svoje zaposlene, hkrati pa ima tudi davčne posledice, ki jih je treba pravilno obravnavati v skladu s slovensko davčno zakonodajo (zlasti Zakon o dohodnini – ZDoh-2 in Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2).
Izobraževanje in izvajanje ukrepov promocije zdravja pri delu je za organizacijo, ki usposablja in skrbi za zdravje svojih zaposlenih, strošek, vendar pa je to v sodobnem času nujno potrebno, saj lahko le z nenehnim izobraževanjem in skrbjo zaposlenih, organizacije sledijo tehničnemu napredku in novostim, ki smo jim priča v zadnjih desetletjih. Prav zaradi tega tudi družbeno okolje spodbuja organizacije k izobraževanju in promociji zdravja pri delu zaposlenih in daje možnost delnega povračila stroškov, ki jih organizacije imajo pri izobraževanju in izpopolnjevanju svojih zaposlenih.
Zakonodaja delodajalcem z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVDZ-1, Ur. List RS, št. 43/2011) nalaga, da mora delodajalec sprejeti določene ukrepe na področju promocije zdravja. Zakon organizacijo zavezuje, da preprečuje, odpravlja in obvladuje nevarnosti pri delu. Delodajalec mora načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu in zanjo zagotoviti potrebna sredstva. Gre za sistematično ciljane aktivnosti in ukrepe, ki jih delodajalec izvaja zaradi ohranjanja in krepitve telesnega in duševnega zdravja zaposlenih. Poleg zagotavljanja varnih in zdravih ter okolju prijaznih delovnih mest pa je cilj izvajanja aktivnosti promocije zdravja, da se zaposlene spodbudi k zdravemu življenjskemu slogu in se spodbuja ozaveščanje zaposlenih, kako naj izbirajo zdravju prijazne izdelke. Končni cilj izvajana promocije zdravja pri delu je zadovoljen in zdrav delavec, ki se dobro počuti. Glede na raziskave se vsak evro, ki se nameni promociji zdravja na delovnem mestu, povrne 2,5 do 4,8 EUR zaradi manjših stroškov izostajanja od dela, bolniška odsotnost pa se zmanjša za 36%.
Pri organizaciji promocije zdravja pri delu so organizaciji v pomoč tudi Smernice za promocijo zdravja na delu (https://www.gov.si/teme/promocija-zdravja-na-delovnem-mestu/), ki jih je izdalo Ministrstvo za zdravje. Smernice predstavljajo temeljna načela, ki so sicer nezavezujoča, vseeno pa organizaciji pomagajo pri sprejemanju načrta promocije zdravja pri delu. Skrb za varnost in zdravje pri delu in v delovnem okolju skupaj s promocijo zdravja na delovnem mestu prispeva k dobrim poslovnim rezultatom, k zmanjšanju absentizma, večje motiviranosti ter povečanju zadovoljstva zaposlenih.
Organizacija pri izvedbi izobraževanj in izvajanju promocije zdravja pri delu uporablja znanje in nasvete drugih subjektov – po potrebi izvajalca medicine dela, strokovne sodelavce, tudi organizacije, ki se ukvarjajo z izobraževanjem zaposlenih na področju izboljšanja svojih aktivnosti na delovnem mestu tako, da bi čim dalje ohranili svoje zdravje. Organizacija mora sprejeti in pripraviti ocenijo tveganja, v kateri določi način in ukrepe za zagotavljanje varnosti pri delu. Načrt promocije zdravja na delovnem mestu je obvezen del ocene varnosti delovnega mesta. Inšpektorat za zdravje predlaga, da so ukrepi preprosti in sledljivi, da so plod sodelovanja med delodajalcem in zaposlenim. To so predvsem aktivnosti delodajalca za dobrobit zaposlenih, za njihovo dobro počutje, tako fizično kot psihično. Udeležba zaposlenih v katerikoli aktivnosti je prostovoljna. V načrtu promocije zdravja na delovnem mestu lahko delodajalec zagotovi priložnosti za izobraževanje zaposlenih na področju skrbi za lastno zdravje in dobro počutje.
Pristojna za nadzor nad izvedbo aktivnosti, vezanimi na promocijo zdravja na delovnem mestu, je delovna inšpekcija, ki organizacijo in njeno odgovorno osebo, v primeru neizvajanja predpisanih aktivnosti po ZVDZ-1 lahko kaznuje z globo.
Kako lahko v računovodski dejavnosti organizacija poskrbi za promocijo zdravja pri delu?
Gre za dejavnost, ki zahteva veliko branja, študija in komunikacije, predvsem pa gre za delo, ki ga računovodje opravljajo sede in povzroča veliko stresa. Najpogostejše aktivnost za promocijo zdravja pri delu so v tovrstni dejavnosti takšne, da organizacija poskrbi za balone vode in košarice zdrave prehrane, lahko organizira tudi delavnice za mehke veščine oziroma lažje spopadanje s stresnimi situacijami in učinkovitejšo komunikacijo med zaposlenimi in pa predvsem s strankami. Tudi delovno mesto je treba ustrezno ergonomski opremiti (stol, miška, tipkovnica, več večjih ekranov z zaščito). Organizacija lahko tudi spodbuja telesne aktivnosti zaposlenih na delovnem mestu in zunaj njega v obliki organizacije skupnih aktivnosti gibanja v obliki prijave na skupinske ali posamične športne aktivnosti ali tekmovanja in poskrbi za občasno razgibavanje na delovnem mestu v okviru delovnega časa.
Finančna uprava je objavila na svoji spletni strani pojasnilo na temo promocije zdravja na delovnem mestu. V pojasnilu so ukrepi za promocijo zdravja na delovnem mestu pojasnjeni z vidika dohodnine, davčno priznanih odhodkov in davka na dodano vrednost.
